|
|
Lions Klub Ankaran Istra
Titov trg 4
6000 Koper - Capodistria
Peter Bolčič, Predsednik
Marko Kocjančič, Tajnik
Primož Turšič, Zakladnik
Univerza na Primorskem, 2. in 4. četrtek
Datum ustanovitve 18.5.1999
Matična Številka: 1170457000
Davčna št: SI53675363
Davčni zavezanec: Ne
IBAN SI56 0510 0801 0573 962
(Abanka Vipa
Vse objave dogodkov kluba
|
|
|
Ustanovitev Lions kluba Ankaran Istra
Skupinska slika ustanoviteljev Lions Kluba Ankaran Istra 18.5.1999
Zgodovina lionizma
Začetki gibanja segajo v leto 1917, ko je čikaški zavarovalniški agent Melvin Jones ob pomoči svoje žene Rose Amande začel zbirati somišljenike za ustanovitev humanitarne organizacije. Oktobra 1917 je bila v Dallasu, Texas, že prva konvencija Zveze Lions klubov, na kateri so bile sprejete osnovne smernice delovanja in opredeljena vsebina imena LIONS – Liberation, Intelligence, Our Nation Safety. Začetki gibanja segajo v leto 1917, ko je čikaški zavarovalniški agent Melvin Jones ob pomoči svoje žene Rose Amande začel zbirati somišljenike za ustanovitev humanitarne organizacije. Oktobra 1917 je bila v Dallasu, Texas, že prva konvencija Zveze Lions klubov, na kateri so bile sprejete osnovne smernice delovanja in opredeljena vsebina imena LIONS – Liberation, Intelligence, Our Nation Safety. Prve humanitarne aktivnosti so bile usmerjene v pomoč vojakom, ki so bili vstopu ZDA v 1. svetovno vojno poslani na bojišča po Evropi. Po vojni so lionsi pomagali odpravljati posledice vojne. Vodilna dejavnost lionističnega gibanja – skrb za slepe - je bila opredeljena v času med obema vojnama. Leta 1925 je na konvenciji v Cedar Pointu, Ohio, nastopila slepa in gluha Hellen Keller, ki je s svojim govorom lionizmu pokazala novo smer delovanja. Leta 1939 v Detroitu, Michigan, začne delovati prva šola za šolanje psov – vodnikov za slepe. V tem letu so izšolali prve štiri pse. V medvojnem času se je lionizem iz Severne Amerike razširil tudi v Azijo in Evropo (Kitajska, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Francija, Avstrija, Madžarska, 1926), Južno Ameriko (Kolumbija, 1929) in Srednjo Ameriko (Panama, 1935). Med drugo svetovno se je na strani zaveznikov na različnih frontah po Evropi vojskovalo več kot 24.000 lionov. Po 2. svetovni vojni postane sestavni del poslanstva LCI tudi zavzemanje za svetovni mir in odpravljanje posledic vojne. Etična načela
Verjamem v vrednost svojega poklicnega dela in si poskušam pridobiti ugled dobrega delavca v korist skupnosti. Prizadevam si biti uspešen pri svojem poklicnem delu in pričakujem za to ustrezno povračilo, vendar ne za ceno samospoštovanja in kakovosti... - Verjamem v vrednost svojega poklicnega dela in si poskušam pridobiti ugled dobrega delavca v korist skupnosti.
- Prizadevam si biti uspešen pri svojem poklicnem delu in pričakujem za to ustrezno povračilo, vendar ne za ceno samospoštovanja in kakovosti.
- Zavedam se, da ne smem z uveljavljanjem samega sebe škodovati drugim in da moram spoštovati svoje sodelavce, stranke in samega sebe.
- Nesebično rešujem dvome o pravicah ali etiki svojega položaja ali odnosa do drugih.
- Sodim, da je prijateljstvo cilj, ne pripomoček, in da pravo prijateljstvo ni v koristoljubju, temveč v pomaganju.
- Spoštujem svoje dolžnosti do naroda, države in skupnosti in jim ostajam zvest v misli, besedi in dejanju ter jim nesebično namenjam svoj čas, delo in denar.
- Pomagam bližnjim, jih tolažim v nesreči, jih podpiram v stiski in rešujem v revščini.
- Gradim, ne podiram, sem obziren v kritiki in nesebičen pri pohvali.
Cilji lionizma in poslanstvo
Cilji lionizma so ustvarjati in krepiti duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta, podpirati državnike in državljane pri njihovem delu v korist skupnosti, zavzemati se za javno, kulturno, socialno in moralno blaginjo... Poslanstvo lionizma je ustvarjati in krepiti duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta za človekoljubne potrebe in prostovoljno pomagati v ožjih in širših skupnostih. Cilji lionizma so naslednji: Ustvarjati in krepiti duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta.
Podpirati državnike in državljane pri njihovem delu v korist skupnosti.
Zavzemati se za javno, kulturno, socialno in moralno blaginjo.
Povezovati klube v prijateljstvu, tovarištvu in medsebojnem razumevanju.
Omogočati odkrito obravnavanje vseh vprašanj, vendar brez politične strankarske in verske nestrpnosti.
Uveljavljati v zasebnem in javnem življenju visoka etična načela ter spodbujati ljudi k prostovoljnemu delu za skupnost. |
|
